Certifikacijske in kolektivne znamke

Poleg posameznih znamk obstajata še dve vrsti blagovnih znamk, ki jih je mogoče registrirati pri uradu EUIPO – certifikacijske znamke in kolektivne znamke. Na tej strani so na voljo informacije o obeh vrstah znamk in o sredstvih za pomoč pri vložitvi prijave zanje.

Kolektivna znamka EU pomeni, da blago ali storitve, zaščitene s to znamko, zagotavljajo člani združenja in jo lahko uporabljajo samo oni.

Certifikacijska znamka EU pa pomeni, da blago ali storitve izpolnjujejo določene značilnosti, kot so opredeljene v pravilniku o uporabi.

Plakat Confetti, ki ga je izdelal Toulouse-Lautrec, je primer blagovne znamke, ki je postala umetniško delo.

Certifikacijske znamke:

Certifikacijske znamke EU so nova vrsta blagovne znamke v sistemu blagovne znamke EU. To so znaki, s katerimi se certificirajo določene značilnosti blaga in storitev (npr. njihova kakovost), zanje pa je možno vložiti prijavo od 1. oktobra 2017.

Uredba o blagovni znamki EU opredeljuje certifikacijsko znamko EU kot znamko, ki „omogoča razlikovanje med blagom ali storitvami, ki jih je imetnik znamke certificiral na podlagi materiala, načina proizvodnje blaga ali opravljanja storitev, kakovosti, natančnosti ali drugih značilnosti, z izjemo geografskega porekla, na eni strani ter blagom in storitvami, ki niso certificirani, na drugi strani“. (člen 83(1) uredbe o blagovni znamki EU).

Posamezne in certifikacijske blagovne znamke EU se med seboj razlikujejo po delovanju in nekaterih bolj formalnih vidikih. Pomembna razlika med posamezno znamko in certifikacijsko znamko je, da imetnik certifikacijske znamke (fizična ali pravna oseba, institucija ali organi in osebe javnega prava) ne more opravljati poslovne dejavnosti, ki vključuje dobavo iste vrste blaga ali storitev, kot so certificirani.

Certifikacijske znamke EU: dolžnost nevtralnosti

Če ste imetnik certifikacijske znamke EU, lahko certificirate blago in storitve, ki jih bodo drugi uporabljali pri opravljanju svoje dejavnosti, ne morete pa sami certificirati in uporabljati svojega blaga in storitev. Imetnik certifikacijske znamke EU ima dolžnost nevtralnosti v zvezi z interesi proizvajalcev blaga ali dobaviteljev storitev, ki jih certificira.

Certifikacijske znamke EU: geografsko poreklo izključeno

Zelo pomembno je, da certifikacijske znamke EU ni mogoče uporabiti za certificiranje geografskega porekla blaga in storitev. V tej prepovedi so zajeti znak, pravilnik o uporabi in seznam blaga in storitev.

V bistvu se certifikacijska znamka EU nanaša na zagotavljanje posebnih značilnosti določenega blaga in storitev. Pri vložitvi prijave certifikacijske znamke EU je treba upoštevati štiri stvari:

Certifikacijska znamka EU mora biti tako kot posamezna znamka znak, ki ga je mogoče prikazati v registru blagovnih znamk EU. Poleg tega bi moral navedeni znak omogočati razlikovanje med blagom in storitvami, ki so certificirani, ter blagom in storitvami, ki niso tako certificirani.
Pri vložitvi prijave certifikacijske znamke EU morate zelo jasno navesti, da to počnete (z jasno navedbo vrste znamke v prijavi).
Prijavo svoje certifikacijske znamke EU morate vložiti za blago in storitve, ki jih boste certificirali kot imetnik znamke (pomagate si lahko z orodjem za pripravo seznama blaga in storitev).
Vključiti morate pravilnik o uporabi certifikacijske znamke EU, ki jo prijavljate. Pravilnik o uporabi je bistveni del certifikacijske znamke EU. Vložiti ga je treba v dveh mesecih po prijavi, vsebovati pa mora zlasti:
- izjavo prijavitelja, da ne opravlja poslovne dejavnosti, ki vključuje dobavo take vrste blaga in storitev, kot se certificira;
- značilnosti blaga ali storitev, ki se certificirajo;
- pogoje, ki urejajo uporabo certifikacijske znamke EU;
- ukrepe za preverjanje in nadziranje, ki jih morate izvajati kot imetnik certifikacijske znamke EU.

Za pomoč uporabnikom je urad EUIPO pripravil predlogo za usmerjanje prijaviteljev certifikacijskih znamk EU pri pripravi pravilnika o uporabi, ki je na voljo spodaj v 23 jezikih.

Predloga pravilnika o uporabi: Certifikacijske znamke EU
BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR HR HU IT LT LV MT NL PL PT RO SK SL SV

Primeri certifikacijskih znamk, registriranih pri uradu EUIPO:

017321738
Blagovna znamka brez besedila

Imetniki:
Prüfgemeinschaft Mauerbohrer e. V.

017285578
NORMPACK
Imetniki:
Sierteelt Verpakkings Pool C.V.

017384496
VERIFIED by SafeShops.be

Razred: 35

Imetniki:
SafeShops.be

017878132
CAAE

Razredi 3, 29, 30 , 31, 32, 33

Imetniki:
ASOCIACIÓN VALOR ECOLOGICO, CAAE

Osnovna pristojbina za prijavo certifikacijske znamke EU znaša 1 800 EUR oziroma 1 500 EUR, če se prijavi prek spleta.

Več informacij o pristojbinah

Kolektivne znamke:

Kolektivna znamka EU označuje trgovski izvor določenega blaga in storitev, in sicer tako, da potrošnika obvesti, da je proizvajalec blaga ali ponudnik storitve član določenega združenja in da ima pravico do uporabe blagovne znamke.

Uredba o blagovni znamki EU opredeljuje kolektivno znamko kot blagovno znamko, ki je „sposobna razlikovati blago ali storitve članov združenja, ki je nosilec blagovne znamke, od blaga ali storitev drugih podjetij“. (člen 74 uredbe o blagovni znamki EU).

S kolektivnimi znamkami EU je mogoče krepiti zaupanje potrošnikov v proizvode in storitve, ki se ponujajo na podlagi kolektivne znamke. Pogosto se uporabljajo za identifikacijo proizvodov ali storitev proizvajalcev oziroma ponudnikov, ki imajo podobne interese.

Kolektivne znamke EU: kdo lahko vloži prijavo zanje

Prijavo kolektivnih znamk EU lahko vložijo samo združenja izdelovalcev, proizvajalcev, ponudnikov storitev ali trgovcev ter pravne osebe, za katere velja javno pravo (če so organizirane podobno kot združenja).

Kolektivne znamke EU: geografsko poreklo

Registrirati je mogoče kolektivno znamko EU, ki označuje geografsko poreklo blaga ali storitev, ki jih vključuje. V pravilniku o uporabi mora biti izrecno dovoljeno vsakomur, čigar blago in storitve izvirajo iz zadevnega geografskega območja, da postane član združenja, ki ima v lasti blagovno znamko (člen 75(2) uredbe o blagovni znamki EU).

Pravilnik o uporabi je sestavni del vsake kolektivne znamke. Vložiti ga je treba v dveh mesecih po vložitvi prijave:

V njih je treba navesti osebe, pooblaščene za uporabo znamke, in pogoje za članstvo v združenju. Vključujejo lahko tudi pogoje uporabe znamke.
Če kolektivna znamka opisuje geografsko poreklo blaga in storitev, ki jih vključuje, mora pravilnik o uporabi vsebovati posebno dovoljenje za vsakogar, čigar blago in storitve izvirajo z zadevnega geografskega območja, da postane član združenja, ki ima v lasti znamko.

Za pomoč uporabnikom je urad EUIPO pripravil predlogo za usmerjanje prijaviteljev kolektivnih znamk pri pripravi pravilnika o uporabi, ki je na voljo spodaj v 23 jezikih.